Driska – Kako si lahko pomagamo?
Driska je je najpogostejša prebavna motnja, zaradi katere obiščemo pomoč zdravnika in v lekarni. Zanjo je značilno pogosto odvajanje tekočega blata. Pri driski se lahko količina vode, izločene z blatom poveča tudi štirikrat, kar lahko povzroči izsušenost ali dehidracijo.
Dojenčki in majhnih otroci so še posebej ogroženi, saj lahko dehidracija nastopi hitro. Prav tako so ogroženi starostniki, ki jemljejo zdravila za odvajanje vode (diuretike).
Kaj lahko povzroči drisko?
- Uporaba antibiotikov pogosto poruši ravnovesje med črevesnimi bakterijami. Antibiotiki uničujejo določene vrste bakterij v našem telesu, med drugim tudi koristne in za življenje potrebne bakterije. Ob jemanju antibiotikov se lahko poruši ravnovesje v črevesju, tako se namnožijo bakterije in glive, ki so odporne na antibiotik in povzročajo prebavne težave.
- Pri zastrupitvah s hrano gre običajno za bakterijsko drisko, ki nastane zaradi delovanja bakterijskih toksinov (strupov) ali vdora bakterij v črevesno steno. Če se toksini že nahajajo v okuženi hrani, se bolezenski znaki razvijejo že v nekaj urah po zaužitju hrane. Takšno drisko običajno spremljajo slabost, krči v trebuhu in bruhanje.
Bakterijska driska nastane kot posledica vdora bakterij v črevesno steno in je sluzavo krvava s hudimi krči ter povišano telesno temperaturo.
Driska pri virusni okužbi navadno traja nekaj dni, spremljajo jo povišana telesna temperatura, krči v trebuhu, bruhanje in glavobol.
Potovalna driska
Potovalno drisko ima po statističnih podatkih 20-50% potnikov, kar vsak 3. bolnik ima tako hude težave (driska, krči, povišana telesna temperatura), da je v času driske vezan na ležanje v postelji, 40% pa jih je prisiljenih spremeniti potek potovanja. Še zlasti na območjih z neurejeno kanalizacijo in vodovodom ter nizko stopnjo osebne higiene se okužba prenaša s hrano, onesnaženo vodo (pitje, kopanje v rekah in jezerih, ki so okuženi z različnimi povzročitelji nalezljivih bolezni) in rokami. Prenašalci črevesnih okužb so lahko tudi insekti, predvsem na odprtih tržnicah.
Bodite pozorni na ledene kocke v pijači, prav tako posegajte po sadju in zelenjavi, ki jo lahko olupite ali prekuhate. Sveže sadje, oprano s tekočo vodo, je prav tako lahko vir okužbe. Bodite previdni predvsem prvi teden, saj je naša črevesna flora neprilagojena na nove razmere. V drugem tednu lahko ukrepe nekoliko omilimo.
Kako si lahko pomagamo sami?
Težave pri driski lahko lajšamo z:
- zadostnim vnosom vode in elektrolitov, s čimer preprečimo dehidracijo (uporaba peroralne rehidracijske soli),
- uživanjem manj mastne hrane in hrane s čim manjšo vsebnostjo vlaknin (npr. riž, banane, krompir, korenčkova juha, prežganka in prepečenec),
- omejitvijo vnosa kofeina (kava, pravi čaj),
- uživanjem hrane in drugih izdelkov, ki vsebujejo mlečno-kislinske bakterije.
Pri zastrupitvah s hrano se v praksi za lajšanje težav z drisko pogosto uporablja medicinsko oglje, ki veže strupe in pline, ki nastanejo pri zastrupitvi s hrano. Tako se poveča njihovo izločanje skozi prebavila. Enak učinek imajo silicijevi geli. Zaužijemo jih po navodilih. Običajno so potrebne večje količine (4 – 7 tbl aktivnega oglja oz. 2 vrečki silicijevega gela), saj je potrebno zagotoviti dovolj veliko površino snovi v prebavilih, da se nanj adsorbirajo strupi.
Na to površino se adsorbirajo tudi zdravila, zato jih vzamemo šele 3-4 ure po aktivnem oglju ali silicijevem gelu, da učinkujejo.
Uživanje probiotikov
V lekarni lahko najdemo kar nekaj izdelkov v obliki tablet, kapsul, praškov, napitkov, ki vsebujejo probiotične kulture, zlasti iz rodu laktobacilov in bifidobakterij. Vsebujejo pa lahko tudi glive (največkrat Saccharomyces bolulardii).
Mlečno-kislinske bakterije so del normalne črevesne flore in zagotavljajo normalno kislost v črevesni svetlini. Poleg tega preprečujejo razrast škodljivih in delno škodljivih bakterij ter povečujejo obrambno sposobnost črevesne sluznice.
Številne raziskave so potrdile uporabnost probiotikov pri preprečevanju in zdravljenju črevesnih okužb ter zdravljenju driske, saj skrajšajo trajanje driske in blažijo njen potek. Ugotovili so tudi, da preventivno jemanje probiotikov zmanjša možnost prenosa teh okužb na zdrave ljudi in možnost pojava infekcijske driske na potovanjih.
Priporočamo sočasno jemanje probiotikov in antibiotikov, saj se možnost za drisko zmanjša oziroma je njen potek blažji. Med zaužitjem antibiotika in probiotika naj bo časovni razmik vsaj 3 ure, sicer probiotik ne bo imel želenega učinka.
Homeopatske rešitve v primer driske:
Nosečnost in probiotiki
Najnovejše raziskave so pokazale, da je uporaba probiotikov v nosečnosti in v obdobju dojenja varna, zato nosečnice in doječe matere lahko uživajo probiotike.
Opozorilo
Če driska ne mine v 2 dneh, moramo poiskati zdravniško pomoč.
*****
Opisi homeopatskih zdravil in priporočila o uporabi so skrbno pripravljeni in preverjeni, vendar je odgovornost glede samozdravljenja na vaši strani. Ob najmanjših dvomih nikakor ne pomišljajte in le poiščite nasvet ali pomoč svojega zdravnika.
Čeprav homeopatska zdravila ne povzročajo stranskih učinkov, naj se nosečnice o morebitnem samozdravljenju posvetujejo s svojim zdravnikom.
Samozdravljenje s homeopatskimi zdravili se priporoča izključno ob lažjih težavah in preprostejših obolenjih. Kadar resneje zbolite, nemudoma poiščite medicinsko pomoč. V takih primerih je potrebno znanje strokovnjaka in laiki se je ne smejo lotevati na lastno pest. Homeopatska zdravila vam lahko pomagajo le toliko, da premostite čas, dokler ne pridete k zdravniku oz. zdravniku homeopatu, ki bo nato postopal z ustreznim zdravljenjem. Po morebitnem dogovoru z zdravnikom pa lahko homeopatsko zdravljenje nadaljujete tudi sami.