Jutri začnem … (Piše: Mario Sambolec)

… z zdravimi navadami. Najtežje ni začeti. Zares težko je nadaljevati. Najtežje je v bistvu vztrajati.

A kako začeti, s čim? Z vadbo, razstrupljenjem, … obstaja kaka posebna »proti-korona dieta«, morda?

Preteklo obdobje v katerem so bila zaprta vrata fitnesov, stadionov, celo trim stez, je porušilo rutino tistim, ki so bili vse našteto vajeni uporabljati in ponudilo prikladen izgovor vsem ostalim, da lahko s telovadbo še malo počakajo.

V tem času je marsikdo privzel drugačen »šport« – posedanje na kavču in grickanje na zalogo nakupljene hrane.

Rezultat? Slab(š)a forma in nekaj dodatnih kilogramov in/ali odvečne telesne maščobe.

Rešitev? Težav praviloma nimamo z odgovori na vprašanje kako (se spraviti v boljšo formo in izgubiti odvečne kilograme). Večina se zaveda, da je za ta namen potrebno dodati telesno aktivnost in poiskati način, kako priškrtiti pri prehrani.

V zanko se pogosto ujamemo takrat, ko: 

1. se v tem poskusu zanašamo samo nase,
2. sledimo neprimernim planom, ki so generični, neprilagojeni in zanemarjajo enega od obeh dejavnikov – prehrano ali vadbo.

Primer a)

Ker se ne spodobi, da bi hodili naokoli zaraščeni, gremo seveda k frizerju. Večina nas se ne strižemo sami. Ok, bi se dalo, ampak če ne vemo kaj počnemo, lahko izpade grdo.

Bi uporabili podoben vzorec razmišljanja in stopili do trenerja ali nutricionista, če imamo težave s telesno težo oz. kondicijo?
Eh, nisem ziher. Tako bi se začelo. Nimam denarja, bi kdo rekel in nadaljeval: Pa kaj potem, če nosim s seboj teh nekaj kil’c viška. Važno, da frizura dobro izgleda. Saj lahko sam(a) malo pomigam, o prehrani pa itak že vse vem.

Ja, že res, ampak pozor: če delaš stvari na pamet, lahko prav tako izpade grdo. Grdo v tem primeru pomeni, da se konča s poškodbo, bolečinami in/ali vsem znanim jojo učinkom po katerem pridejo izgubljeni kilogrami nazaj in pripeljejo s seboj še prijatelje.

Primer b)

Če ne spremenite prehranskih navad in zgolj dodate gibanje, boste zelo verjetno potrošeno energijo tekom dneva zaradi močnejšega apetita preprosto nadoknadil z več hrane in na koncu pristali na enaki točki s stališča telesne teže.

Zato je potrebno vzpostaviti primeren energijski primanjkljaj, na tak način, da boste lahko dosledni in ne prikrajšani pomembnih hranil za ohranjajne zdravja ter dobrega počutja (določeni vitamini, minerali in predvsem beljakovine).

Na drugi strani je hujšanje samo s prehrano in zanemarjanje telesne aktivnosti. Takšni poskusi lahko privedejo sicer do nižje številke na tehtnici, vendar, če (s)hujšate večinoma v mišice in izgubljate še kostno maso povrh, boste to plačali s slabšim videzom, počutjem in splošnim zdravjem nasploh. Mišično in kostno maso lahko med hujšanjem zaščitite z zadostnim vnosom beljakovin ter predvsem z vadbo za moč.

Problem z »ne smem« in »moram«

Hrana je lahko uporabljena kot čustveno mazivo in služi kot sredstvo za pomirjanje občutka tesnobe. To se zdi pomemben razlog zakaj je bilo obdobje karantene skoraj nemogoč čas za hujšanje. Podobno velja tudi za telesno aktivnost. Ta je pogosto del naših rutin in zavez trenerjem, partnerjem ter samim sebi. Ko nekaj prekine to rutino, pogosto ostanejo z nami samo tiste prakse s katerimi se dobro in že dolgo identificiramo. Vadbe za mnoge ni na tem seznamu.

“Čezmerna osredotočenost na vse, česar »ne smemo« oz, »moramo« je ena poglavitnejših težav, ki jo imamo pri nadzorovanju in izgubi odvečne telesne teže ter pri ohranjanju dobre telesne pripravljenosti.”

Sprašujem se ali je smiselno na oboje pogledati z drugega zornega kota. Zmoti me namreč zven: »ne smeš«, »moraš«, »ni dobro«, »ni zdravo«, ipd.

Ko negativne misli in predstave o hrani, vadbi, našem telesu, zasedejo svoj prostor v naših možganih, to zveni nekako takole: »Ne smeš jesti ogljikovih hidratov, maščobe niso zdrave, zmigaj se telovadit’, ti debela rit …« Vse našteto terja veliko energije in miselne usmerjenosti h kritiki in nas odriva vse dlje od pozitivnih dejanj ter vedenjskih vzorcev, ki bi se jih bilo dobro okleniti.

Če bomo miselno energijo polagali v roke negativnih vzorcev, utegnemo pogosto obtičati s praznim rezervoarjem pozornosti, nogami v luftu in dvema kolačkoma v rokah. Tu vidim priložnost kjer bi lahko nadomestiti »tega ne smem, ker ni dobro in redi«, s pozitivnejšimi in lažje dosegljivimi cilji, na poti do katerih se lahko brez slabe vesti ustavimo tudi na kakšni uživaški postojanki.

“Zdrave navade so tiste, ki jih LAHKO osvojimo in smo DOSLEDNI pri njihovem izvajanju.”

Na primer:

• Pri vsakem obroku izberite vir beljakovin.
• Jutro pričnite s telovadbo.
• Pred obrokom dvakrat globoko vdihnite in se zahvalite za karkoli vam takrat že pade med misli.

Te in podobne smernice zvenijo psihično manj zahtevno kot borba s hudičkom na levi rami, ki vam ves čas kosila teži, da ne smete pojesti tistega čokoladnega kolačka, ki čaka zavit v alufolijo, na srednji polici hladilnika, dvanajst centimetrov levo od jogurta, … oh, kakšno mučenje.

Za vse, ki vemo kaj so kalorije in se do vratu zapenjamo z raznoraznimi »pravili« v svetu zdravega življenjskega sloga zveni na prvo žogo preprosto vodilo o katerem govorim morda preveč začetniško, da bi lahko delovalo.

Vendar, moram ponoviti:

Doslednost je najtesneje povezana z doseganjem in ohranjanjem rezultata na dolgi rok in pozitiven “mindset” je doooolg korak v pravo smer.

Mario Sambolec,
nutricionist MNU, ACA, PN1,
vodja prehrane pri Fitnes Zvezi Slovenije.
Ustanovitelj blagovne znamke Feelgood.
www.feel-good.si
info@feel-good.si