Kako uspešno nad bolečino

V ponedeljek, 27.3.2017 ob 19:00, v Dvorani nad knjižnico v Centru Ig, Banija 4, predavanje na temo bolečine z naslovom Kako uspešno nad bolečino.

Predavateljica: Nastja Marinčič, mag.farm., iz Lekarne Ig.

V vsakodnevnem življenju se bolečini težko izognem. Občutimo jo različno, prav vsi pa si želimo da čim prej mine. Bolečina je tudi eden izmed najpogostejših vzrokov, da oseba poišče pomoč pri lekarniškem farmacevtu, zato smo se v Lekarni Ig odločili, da vam to temo bolj podrobno predstavimo.

Ali ste vedeli?

• Kar štirje od petih odraslih bodo vsaj enkrat v življenju občutili bolečino v križu in prav akutna bolečina v križu je najpogostejši vzrok za obisk zdravnika v ambulanti.
• Bolečine v mišicah in sklepih ter glavobol, se lahko pojavijo kot posledica jemanja nekaterih zdravil. Glavobol je tudi med desetimi najpogostejšimi težavami v ambulantnem zdravljenju.
• Menstrualni krči pestijo kar 90% žensk.
• V Sloveniji trpi za kronično bolečino četrtina vseh prebivalcev.

To je le nekaj dejstev, o različnih vrstah bolečine o katerih bomo govorili danes.

Kaj pa pravzaprav sploh je bolečina?

Bolečina je neprijetno čutno in čustveno doživetje, ki je povezano z potencialno ali neposredno poškodbo tkiva. Je zapleteno in raznovrstno neprijetno stanje, ki ga določajo zaznavni, čustveni, socialni in kulturni dejavniki. Torej je to nekaj, kar vsak posameznik občuti in doživlja drugače.

Ker pa je to neprijetna izkušnja, zakaj je sploh koristna za naše telo?

Zato, ker je prvo opozorilo, ki nam sporoča, da se v telesu dogaja nekaj neobičajnega. V osnovi ima bolečina VAROVALNO vlogo. Prepreči nam, da bi se v določenih primerih huje poškodovali ali prenaprezali. Npr. če položimo roko na nekaj vročega, čutimo da peče in roko bomo umaknili še preden nastane hujša opeklina.

Med različnimi vrstami bolečin so razlike tako v mestu nastanka, kot tudi v značilnostih in odzivnosti na različne vrste zdravljenja.

1. Glede na fiziološko vlogo poznamo FIZIOLOŠKO in PATOLOŠKO bolečino.

Fiziološka bolečina je bolečina, ki ima obrambno in opozorilno vlogo, torej je za naše telo koristna. Patološka bolečina pa je vsaka kronična bolečina, ki ovira posameznika v vsakodnevnem življenju in tako za telo ni koristna.

2. Glede na čas trajanja ločimo AKUTNO kratkotrajno bolečino in KRONIČNO oz. dolgotrajno bolečino.

Akutna bolečina nastopi nenadoma, ob poškodbi, po operaciji ali ob vnetju. Vzrok za nastanek bolečine je znan in bolečina traja nekaj dni ali tednov ter navadno preneha, ko se poškodba pozdravi oz. vzrok zanjo odpravi. Tu je pomembno takojšnje in pravilno zdravljenje, da se akutna bolečina ne razvije v kronično. Primeri so glavobol, zobobol, poškodbe, boleča menstruacije, akutni miokardni infarkt, itd.

Kronična bolečino pa v nasprotju z akutno še vedno traja, tudi ko vzroka zanjo ni več ali pa vzroka zanjo ni mogoče odstraniti. Najpogosteje so to bolečine zaradi obrabe sklepov, revmatičnih težav in bolečin v vratu oz. hrbtenici. Bolniki s tovrstno bolečino se težje gibljejo, slabše spijo, imajo zmanjšano imunsko odpornost, so utrujeni in izgubijo apetit. Taka bolečina ni več samo simptom ali opozorilo neke bolezni, ampak postane sama po sebi bolezen, ki jo je potrebno zdraviti. Primeri so bolečine v križu, revmatoidni artritis, artroze, itd.

3. Glede na mehanizem nastanka razlikujemo NOCICEPTIVNO in NEVROPATSKO bolečino.

Nociceptivna bolečina je topa, stalna, dobro lokalizirana in ne seva v druge dele telesa. To je npr. bolečina pri zobobolu, opeklini, udarcu, po operaciji, pri porodu, itd. Pojavi se, ko škodljiv dražljaj vzdraži bolečinske receptorje (nociceptorje) v naši koži. Npr. ko se dotaknemo nečesa vročega, bolečinski receptorji v koži to zaznajo in iz poškodovanega tkiva se takoj začnejo sproščati živčni prenašalci, ki po živčnih vlaknih dražljaj prenesejo preko hrbtenjače v naše možgane – če je dražljaj dovolj močan, ga možgani zaznajo kot bolečino oz. v našem primeru možgani zaznajo pekočo bolečino. Nov dražljaj potuje nazaj po hrbtenjači, preko živčnih vlaken do mišic, ki se skrčijo in s tem umaknejo roko stran od vročine. Ta proces traja samo delček sekunde in ga imenujemo tudi refleks umika.
Nevropatska bolečina pa je dolgotrajna, ostra, zbadajoča in žgoča. Prisotno je lahko tudi mravljinčenje oz. mrazenje in pogosto izžareva v druge dele telesa. Je posledica okvar ali motenega delovanja živčevja, in sicer signale iz okvarjenega živčevja možgani napačno interpretirajo kot bolečino. Vzroki za nastanek nevropatske bolečine so lahko poškodbe živčevja, npr. kirurška poškodba živca ali bolezni (npr. sladkorna bolezen, rakave bolezni, možganska kap, multipla skleroza, kronične rane, itd.). Kot zanimivost bi omenila, da običajna zdravila za lajšanje bolečin – analgetiki, pri zdravljenju nevropatske bolečine niso učinkovita! Učinkoviti so opioidni analgetiki in zdravila iz skupin antidepresivov, antiepileptikov in anestetikov.

4. Glede na mehanizem nastanka ločimo še PSIHOGENO, PRENESENO in FANTOMSKO bolečino.

Psihogena bolečina se pojavlja brez znanega vzroka, njena jakost pa močno presega resnost bolezni. Tak primer je dolgotrajna depresija, ki lahko poveča občutljivost bolnika za bolečino. Velja tudi obratno – huda bolečina lahko sproži nastanek depresije.

Pri preneseni bolečini, bolezenski proces v notranjem organu povzroči oddaljeno bolečino na površini telesa. Bolečina je pogosto dobro lokalizirana Z bolečino za prsnico, v levi rami in po notranji strani leve roke, v vratu in levi polovici obraza, srce opozarja, da so koronarne arterije zožene in da se mašijo. To imenujemo angina pektoris Pri vnetju slepiča pa se bolečina najprej pojavi okrog popka, pozneje pa se preseli v spodnji desni del trebuha

Fantomska bolečina se pojavlja po amputaciji samo dela ali pa cele okončine. Poleg mučne bolečine lahko pacient čuti tudi srbenje, mravljinčenje ali neprijetno spreminjanje lege manjkajočega uda.

5. Glede na lokalizacijo ločimo SOMATSKO in VISCERALNO bolečino.

Somatska bolečina je povrhnja bolečina, najpogosteje v koži. Je dobro lokalizirana in stalna. Visceralna bolečina pa je bolečina, ki jo čutimo v notranjih organih. Je slabo lokalizirana in velikokrat jo opišemo kot krče.

Obvladovanje bolečine

Danes ima veliko vlogo pri nastanku in zaznavanju bolečine naš način življenja. Sodobni človek je stalno pod stresom in veliko ljudi ima težave s spancem. Utrujenost in neprespanost pa znižata prag bolečine. Če hočemo učinkovito doseči lajšanje bolečine, je potrebno združiti nefarmakološke in farmakološke pristope, saj se tako zdravljenje dopolnjuje in daje boljše rezultate.

Danes bi vam rada predstavila nefarmakološke pristope  lajšanja bolečine. To so razne relaksacijske tehnike, električna stimulacija, masaža in vibracije ter vse, kar bolniku prija.

Tehnike sproščanja so pri današnjem hitrem tempu življenja pomembne za vsakega, ne samo za ljudi z bolečino. Sprostitev pa ni zgolj ležanje na plaži, pred televizijo, brezskrbno kramljanje s prijatelji ali ukvarjanje s športom, temveč je veščina, ki jo je dobro osvojiti in ki jo lahko uporabljamo pri vsakodnevnih dejavnostih. S pomočjo sproščanja človek spozna, kako lahko obvlada svoje telesne simptome. Sprva lahko le nadzira posamezne telesne znake, pozneje pa sproščanje pozitivno vpliva tudi na večjo učinkovitost kognitivnih funkcij. Sproščanje poveča možnost priklica pozitivnih informacij iz spomina, vpliva na prožnost misli in omogoča, da v stresnih situacijah lažje poiščemo alternativo za negativne in katastrofične misli.

Redno sproščanje tako:

• zmanjšuje tesnobnost/anksioznost in panične napade,
• zmanjšuje mišične napetosti,
• zvišuje energetski nivo in produktivnost,
• zvišuje koncentracijo in spomin (zvišuje sposobnost osredotočanja in preprečuje beg misli),
• prinaša boljše spanje,
• lajša bolečine,
• preprečuje in zmanjšuje bolezni kot so hipertenzija, migrena, glavobol, astma, razdražljiv prebavni sistem, itd.

Obstajajo številne tehnike za sproščanje, kot so:

• Tehnike dihanja, kjer svojo pozornost usmerimo na naše dihanje, dihamo globoko in s tem v telo vnašamo več kisika. Naše dihanje neposredno odraža raven napetosti, ki je v telesu in za stanje sproščenosti je značilno polnejše in globlje trebušno dihanje.
• Postopno mišično sproščanje, kjer v natančno določenem zaporedju sproščamo 16 glavnih mišičnih skupin. Poteka tako, da mišice najprej napnemo za nekaj sekund, nato pa sprostimo, cilj pa je da se naučimo kaj je napetost in kaj sproščenost.
• Vizualizacija pomirjajočega dogodka, kjer si nek prizor, ki nas pomirja prikličemo v misli s čim več detajli. Slike, ki si jih prikličemo in ob njih uživamo, nas sprostijo in nam odženejo negativne misli.
• Čuječnost ali zavestna osredotočenost nam pomaga doseči večjo uravnoteženost in kontrolo v našem življenju. Ko smo čuječi, je naša pozornost usmerjena na trenutno izkušnjo, zavedamo se svojih misli, čustev, telesnih občutkov in namer ter zunanjega dogajanja, brez da bi se poskušali doživljanju izogniti, ga zadržati ali ga kako drugače spreminjati. Čuječnost kot praksa izvira iz različnih tradicij budizma. Danes je široko sprejeta v psiholoških krogih in podprta z znanstvenimi raziskavami, ki dokazujejo njeno učinkovitost in pojasnjujejo mehanizme delovanja. Raziskave kažejo, da je redno izvajanje prakse čuječnosti posameznikom pomagalo vzgojiti dolgoročno in globoko izkušnjo notranje mirnosti, dobrega počutja in višjega vrednotenja samega sebe, vključno z zmanjšanjem stresa, tesnobe in depresivnosti .
• Avtogeni trening sestoji iz serije preprostih vaj, preko katerih se zavedate svojega telesa in se sprostite. To vam omogoča, da izključite sistem boj ali beg, katerega posledica je stres in bolečina, vključite pa sistem ponovne regeneracije in počitka.

Zelo pomembno je, da telo dnevno dobi dovolj počitka. Med spanjem se sprostijo mišice in umirijo misli, naše telo pa si napolni baterije za naslednji dan. Tu bi omenila higieno spanja, s katero lahko dosežemo boljši nočni počitek.

Navodila za higieno spanja:

• Spite samo toliko časa, kolikor ga potrebujete, da se naslednji dan počutite spočiti.
• Spat pojdite vedno ob isti uri in tudi vstajajte vedno ob isti uri.
• Bodite redno športno aktivni, vendar ne pozno zvečer.
• Spalnica naj bo udobna in zavarovana pred svetlobo in hrupom, pomembna pa je tudi temperatura spalnega prostora.
• Posteljo uporabljamo samo za počitek, ne pa tudi za delo, branje, gledanje televizije, itd.
• Čez dan imejte redne obroke in ne odidite v posteljo lačni, pred odhodom v posteljo pa se izogibajte preobilnih obrokov ali pijačam, ki vsebujejo kofein. Proti večeru je dobro zmanjšati tudi vnos tekočin in izogibanje alkoholnim pijačam.

Za naše zdravje in s tem tudi lažje nadzorovanje bolečine je zelo pomembna redna zmerna telesna vadba, ki ima ugodne učinke tako na naše telo, kot tudi na naše duševno počutje. Veliko ljudi je v službah v prisilni drži, veliko sedijo in to lahko privede do bolečin v glavi, vratu in križu. Redna in pravilna telesna vadba pa sprosti mišice in utrdi sklepe, kar odpravi vzrok nekaterih bolečin. Predvsem so to stabilizacijske vaje ali vaje v vodi, kjer telesa ne preobremenjujemo.