Za lahkotnejši korak

Vsak drugi odrasli na svetu ima kronično vensko bolezen, ki jo pogosto opišemo kot utrujene, težke, boleče in otekle noge. Kronična venska bolezen je bolj razširjena med ženskami, vendar prizadene tudi moške.

Kronična venska bolezen (KVB) je bolezen, ki prizadene venski sistem spodnjih okončin. Normalen pretok krvi v spodnjem delu nog omogočajo venske zaklopke. Ko so zaklopke zdrave, omogočajo normalno vračanje venske krvi v srce, ampak če začnejo slabeti, začne kri v venah zastajati in to lahko vodi do kronične venske bolezni in vseh sprememb, povezanih z njo.

Starost je najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj kronične vnetne bolezni, kajti bolezen z leti napreduje, naša povprečna starost pa čedalje bolj raste. Ženski spol zboleva pogosteje, najverjetneje zato, ker ženske dosegamo višje starosti, pomemben dejavnik pa je tudi nosečnost. Debelost lahko poslabša stanje in povzroči hitrejše napredovanje kronične venske bolezni, še posebej če je indeks telesne mase ITM > 30. Pomembna je tudi družinska obremenjenost. Če ima kronično vensko bolezen eden od staršev, je možnost da jo ima potomec 50%, v primeru da jo imata oba starša, pa kar 90%. Drugi pomembni dejavniki so še pretežno stoječe ali sedeče delo, delo na vročini, kajenje in večja telesna višina.

Stadij bolezni določamo po klasifikaciji CEAP (C0 – C6).

Simptomi kronične venske bolezni so težko opredeljiva bolečina, ki jo opisujemo kot težke, napete, utrujene noge ali kljuvanje. Nočni krči v mečih (od tod tudi ime – krčne žile), srbež, zatekanje nog (v začetnih fazah zatekajo gležnji, v končnih fazah pa pogosteje meča). V končnih fazah pride tudi do okvare živčevja, zato bolečina ni tako izražena, pride pa do mravljinčenja, pekočih in nemirnih nog ter sprememb na koži.

POSLABŠANJE: po dolgotrajnem stanju, proti večeru, po gretju.
IZBOLJŠANJE: po dvigu nog, hoji, telesni aktivnosti, hlajenju ali kompresiji.

UKREPI:

• Najpomembnejši ukrep je redno kompresijsko zdravljenje (vseeno ali z nogavicami ali s povoji).
• Zmerna in stalna telesna aktivnost.
• Dvig nog nad nivo srca, da zmanjšamo pritisk v mečih.
• Fizioterapija, kadar je vzrok v zmanjšani gibljivosti gležnja ali kakšni drugi obstrukciji.
• Zmanjšanje debelosti je zelo pomemben, ampak pogosto najtežji ukrep.
• Odstranitev varice z refluksom, če je bolezen že tako napredovala.
• Venoaktivna zdravila za per os aplikacijo.
• POZOR! Masaža z raznimi mazili od gležnja navzgor koristi, vendar učinkovine velikokrat niti ne pridejo do mesta delovanja. Hkrati lahko geli še dodatno izsušijo kožo in poslabšajo stanje à raje uporabimo negovalna mazila, z večjo vsebnostjo lipidov.

Naloga lekarniškega farmacevta je prepoznati simptome kroničnega venskega popuščanja, hkrati pa oceniti resnost znakov in ustrezno ukrepati. Odločiti se moramo ali je dovolj sprememba življenjskega sloga in samozdravljenje, ali je potrebna napotitev k zdravniku.

POZOR!

Obisk zdravnika je potreben, kadar imamo simptome, podobne kronični venski bolezni in hkrati tudi:

• Sladkorno bolezen, okvaro ledvične ali jetrne funkcije, srčno popuščanje ali motnje v strjevanju krvi.
• Jemljemo kalcijeve antagoniste, kortikosteroide ali antikoagulante.
• Smo noseči, ker je oteklina lahko znak zapleta.
• Pri venski razjedi ali ulkusu.
• Če se simptomi po 1 tednu samozdravljenja ne izboljšajo ali še poslabšajo.
• Kvalitetno življenje je ravnovesje in umetnost skladnosti:

GIBANJA
PREHRANE
DELA
SPROSTITVE
POČITKA