Razlike med termometri

Povišana telesna temperatura oziroma vročina je simptom, ki največkrat nastane, ko se organizem bojuje proti bolezni in običajno bistveno ne vpliva na kakovost življenja. Navadno o vročini govorimo, kadar je telesna temperatura nad normalno vrednostjo, ki je pri odraslih običajno nad 37,0°C. Pri otrocih je normalna vrednost odvisna od starosti in je lahko celo nekoliko višja kot pri odraslih. Za določanje telesne temperature so na trgu različni termometri, ki omogočajo njeno merjenje na različnih delih telesa.

Analogni termometeri

Termometer z galinstanom

Živosrebrne termometre so zaradi toksičnosti zamenjali termometri z galinstanom. Galinstan je tekoča zlitina iz galija, indija in kositra, ki je za razliko od živega srebra nestrupena in okolju prijazna. Princip delovanja tovrstnega termometra je enak živosrebrnemu termometru in temelji na temperaturnem raztezanju. Prav tako sta enaka način in čas merjenja telesne temperature, za kar potrebujemo približno 10 minut. Edina slabost galinstana je visoka viskoznost pri nižji temperaturi, kar pa ni lastnost živega srebra. Povišanje temperature med merjenjem zmanjša viskoznost galinstana, zato ta posledično lažje teče. Ko se galinstan ohladi na sobno temperaturo se njegova viskoznost zopet poveča, kar posledično zmanjša njegovo pretočnost. Pri uporabi termometrov z galinstanom je zato pomembno, da merilni stolpec povrnemo v prvotno stanje (pod 36 °C), ko je še topel. Termometer stresamo takoj po merjenju temperature ali pa ga segrejemo pod curkom tople vode in nato stresamo. Nekateri si pomagajo tako, da ga dajo v hladilnik, s čemer pa se viskoznost zmesi še poveča in zato še težje »zbijemo« termometer. Običajno so tovrstnim termometrom dodani nastavki, ki omogočajo lažje stresanje.

PiC VedoEco Plus galijev termometer  ima poseben nastavek omogoča lažje zbijanje skale na začetno vrednost. Termometer je zaščiten s plastičen etuijem s povečevalnim steklom za lažje odčitavanje. Primeren je za oralno, rektalno in aksiliarno merjenje temperature.

Navodila za uporabo:

1. Merilni stolpec mora biti pred merjenjem temperature pod 36 ° C.
2. Namestite termometer (aksilarno, rektalno ali oralno )
3. Telesno temperaturo merite približno 4 minute.
4. Zaradi lastnosti zlitine (galistan ima drugačne lastnosti kot živo srebro in je pri nižji temperaturi mnogo bolj viskozen, zaradi česar ga težje stresemo), ki je v merilni kapilari termometra, je potrebno merilni stolpec povrniti v izhodiščno stanje (pod 36 ° C), ko je še topel. Stresamo ga bodisi takoj po merjenju temperature ali pa ga segrejemo pod curkom tople vode in nato stresamo.
5. Termometru je dodan poseben nastavek za lažje stresanje merilnega stolpca. Termometer vstavite v ta nastavek, ga potisnite do konca in stresajte nastavek s hitrimi ritmičnimi gibi, dokler merilni stolpec ne pade pod prvo oštevilčeno črtico (spodnja slika).
6. Pred in po uporabi steklo termometra očistite s hladno milnico in ga dezinficirajte.

Digitalni elektronski termometri

Kontaktni termometer
Vse pogostejša je uporaba digitalnih elektronskih termometrov. Za delovanje potrebujejo baterijo, rezultat pa se izpiše na LCD zaslonu. Primerni so za aksiliarno, rektalno in oralno merjenje telesne temperature. Za razliko od analognih termometrov je čas merjenja krajši, in sicer 1-3 minute (odvisno od vrste in modela naprave). Nekateri termometri opozorijo na povišano telesno temperaturo z zvočnim signalom in s spremembo barve zaslona. Po opravljeni meritvi termometra ni potrebno »zbijati«, ampak ga lahko le izklopimo oziroma se izklopi sam.

Infrardeč termometer
Princip delovanja infrardečih termometrov temelji na zaznavaju toplote preko infrardečega senzorja. Namenjeni so brezkontaktnemu merjenju telesne temperature v ušesu ali na čelu. Med vsemi termometri omogočajo najhitrejše merjenje, in sicer 1-3 sekunde. Za delovanje prav tako potrebujejo baterijo, rezultat pa se izpiše na LCD zaslonu. Pri nekaterih modelih je, poleg menjave baterije, potrebno tudi kupovanje dodatnih ušesnih nastavkov, kar predstavlja dodaten strošek.