Virusna okužba dihal: kako lahko sami pripomoremo k manjši možnosti obolelosti

Zakaj pozimi zbolimo pogosteje?

Ne, vzrok ne tiči v mrazu ali slabem vremenu, temveč daljšemu zadrževanju v zaprtih prostorih, kar povečuje tveganje za okužbo. Saj virusi navadno živijo dlje pri nižji temperaturi in vlažnosti. Najpogostejše obolenje dihal pozimi in zgodaj spomladi je tako gripa, saj v času epidemije navadno zboli 10- do 20 – odstotkov ljudi.

V prispevku bomo izpostavili vzroke za nastanek gripe ter predstavili njene najbolj pogoste simptome. Pojasnimo tudi, kako lahko blažimo težave pri virusnih okužbah s sirupom (deluje protivnetno in sekretolično), zakaj nam sirup za izkašljevanje učinkovito pomaga pri trdovratnemu kašlju, ter zakaj so pastile iz islandskega lišaja tako učinkovite ob hripavosti. Nismo pozabili niti na najbolj učinkovito rastlino med zdravilnimi rastlinami iz sveže zeli ter korenine škrlatnega ameriškega slamnika, ki pripomore k zmanjšanju pogostosti virusnih okužb.

Okužbe zgornjih in spodnjih dihal

Med najpogostejše in najbolj nalezljive bolezni spadajo virusne okužbe dihal. Delimo jih na okužbe zgornjih in spodnjih dihal. Ko zbolimo, imamo navadno prizadeta zgornja dihala (navaden prehlad, vnetje žrela, vnetje obnosnih votlin, krup). Predvsem pri starejših ljudeh in otrocih je okužba spodnjih dihal (pljučnica, bronhiolitis, akutni bronhitis) posledica zapleta okužbe zgornjih dihal ¹.

Okužbo povzročajo različne družine virusov s številnimi antigenskimi tipi in podtipi, zato lahko zbolimo večkrat. Vendar so poznejše okužbe z istimi ali podobnimi povzročitelji na splošno blažje in trajajo krajši čas. Najpogostejši povzročitelji prehlada so rinovirusi, ti so namreč odgovorni za 30- do 50 -odstotkov prehladov. Sledijo jim koronavirusi, virusi influence (gripa) in parainfluence, respiratorni sincicijski virus (RSV), respiratorni enterovirusi, adenovirusi, humani metapnevmovirus, humani bokavirus ¹.

Zdravljenje? Kot dopolnilno zdravilo pri zdravljenju gornjih dihalnih poti sočasno skupaj z antibiotiki, je zelo priporočljivo zdravilo rastlinskega izvora, ki delujejo protivnetno in sekretolično (redči nosni izloček in prepreči zgostitev sluzi) ter pomaga regenerirati nosno sluznico. Zmanjša oteklino pri vneti nosni sluznici, redči gosto sluz, omogoča boljšo drenažo sinusov in tako olajša izločanje sluzi oziroma izkašljevanje. Sirup vsebujejo uprašene zdravilne rastline: rumeni svišč, cvet jegliča s čašico, zel kislice, cvet črnega bezga in zel navadnega sporiša.

Eden ključnih ukrepov pri preprečevanju prenosa okužb so dobre higienske navade: redno umivanje rok in prezračevanje prostorov. Prav tako moramo upoštevati, da ob znakih okužbe ostanemo doma, kašljamo in kihamo le v rokav ali robček, poslužujemo se cepljenja in uporabe zaščitnih mask.

Gripo povzročajo virusi

Gre za eno izmed najstarejših in najbolj pogostih bolezni pri človeku. Gripa je akutna bolezen, povzročajo jo virusi influence tipa A, B in C. Za virus influence A je značilno, da povzroča epidemije in pandemije (nenehno mutira in vsako leto ustvarja nove soje virusa), virus influence B ima omejene izbruhe, večinoma v šolah in vrtcih. Medtem ko virus influence C ne povzroča epidemij in prizadene le posameznike. Virus gripe se prenaša z vdihovanjem kapljic, ti se širijo v okolico, s kihanjem in kašljanjem ali s prijemanjem predmetov, ki jih je okužila z gripo obolela oseba ².

Inkubacija, to je čas od okužbe do pojava bolezni, traja od 1 do 3 dni. Bolnik izloča viruse tipa A 6 dni, viruse tipa B pa 14 dni. Posameznik lahko okuži veliko ljudi okoli sebe, saj izloča zelo velike količine virusa. Virus se razmnožuje v epitelijskih celicah migetalk v dihalih. Povzroči okvaro in luščenje epitelijskih celic zgornjih dihal ter sapnika. Kašelj je obrambni mehanizem, saj pomaga telesu odstranjevati sluz in propadle celice iz dihal ¹. Pri lajšanju izkašljevanja si lahko pomagamo s sirupom rastlinskega izvora z izvlečkom listov bršljana. Sirup ima dvojni učinek: mehča gost izloček oziroma sluz v pljučih (učinkovitejše izkašljevanje in prehodnejša »čistejša« pljuča) in zmanjšuje krč sapnic (pripomore k lažjemu dihanju).

Kako pa vemo, da smo zboleli za gripo? Za gripo je značilna nenadna visoka telesna temperatura, tudi do 40 °C, mrazenje in mrzlica, dražeč, suh kašelj in zelo hude bolečine v mišicah celega telesa. Pojavijo se pekoče bolečine v očeh, lahko smrkanje, vendar nahod ni pogost, hripavost in bolečine v žrelu ¹. Nad vneto in razdraženo grlo ter hripavostjo učinkovito s pastilami z ekstraktom islandskega lišaja. Saj v ekstraktu vsebovane učinkovine prekrijejo sluznico v grlu in žrelu. S tem jo ščitijo pred zunanjo infekcijo in vzdraženjem zaradi različnih vzrokov, umirjajo suh, dražeč kašelj ter vnetja gornjih dihalnih poti. Povišana telesna temperatura lahko traja 3 – 4 dni, redko do 8 dni. Izjemoma poteka povišanje temperature v dveh fazah, ko se temperatura najprej normalizira, nato pa se 4. dan ponovno dvigne ¹.

Najpogostejši zaplet, povezan z gripo, je pljučnica. Tveganje za smrt zaradi zapletov je signifikantno večje pri rizičnih skupinah, kot so starejši ljudje, dojenčki in osebe s kroničnimi obolenji pljuč ter boleznimi srca ².

Kako lahko sami zmanjšamo možnost okužbe dihal?

Eden ključnih ukrepov pri preprečevanju prenosa okužb so dobre higienske navade: redno umivanje rok in prezračevanje prostorov. Prav tako moramo upoštevati, da ob znakih okužbe ostanemo doma, kašljamo in kihamo le v rokav ali robček, poslužujemo se cepljenja in uporabe zaščitnih mask ᶟ.

S stabilnim imunskim sistemom pa pripomoremo k zmanjšanju pogostosti virusnih okužb. Zdravilo rastlinskega izvora, pripravljeno iz sveže zeli ter korenine škrlatnega ameriškega slamnika (Echinacea purpurea), je odlična izbira pri krepitvi organizma. S sodobnimi raziskavami so namreč potrdili, da naravno zdravilo deluje proti virusom, bakterijam, blaži vnetja in uravnava delovanje imunskega sistema ter s tem učinkovito lajša simptome okužb dihal. V najnovejši raziskavi iz l.2024, v katero je bilo vključenih 5.600 bolnikov pa strokovnjaki razkrivajo, da zdravilo dokazano zmanjša tveganja za ponavljajoče se virusne okužbe dihal za kar 40 odstotkov. Medtem ko za 56 odstotkov zdravila iz echinaceje zmanjšajo tveganje za zaplete pri okužbah dihal. Preventivna uporaba zdravil iz echinacje pa zmanjša število predpisanih antibiotikov za 54 odstotkov in posledično skrajša zdravljenje z antibiotiki celo za 80 odstotkov.

Suzana Križ

Viri:

1. Gripa, Katarina Planinec, dostopno: 21.01.2025, https://www.zd-po.si/rysupsav/2020/10/Gripa.pdf

2. Farmacevtski vestnik, Gripa in inhibitorji virusne nevraminidaze, Tanja Rozman Peterka, Marija Sollner Dolenc, dostopno: 22.01.2025, https://www.sfd.si/wp-content/uploads/2021/06/fv_st4_2005.pdf

3. NIJZ, Kako zmanjšamo možnost okužbe dihal, dostopno: 23.01.2025, https://nijz.si/nalezljive-bolezni/kako-zmanjsamo-moznost-okuzbe-dihal/